torek, 16. september 2014

Arizona - DEŽELA, KJER ENOLIČNO NARAVO PRESEKAJO NENAVADNE RDEČE SKALE IN OGROMNI KAKTUSI


ARIZONA – dežela, kjer enolično naravo presekajo nenavadne rdeče skale in ogromni kaktusi


Deželo rdečih skal, puščav, neskončnih ravnin, klopotač sva z babico prepotovali v lastni organizaciji. Kot običajno, za potovanje ni bilo večjih planov, le najem avtomobila ter nekaj osnovnih informacij.



DEŽELA VROČIH POLETIJ IN MILE KLIME
Arizona je poznana po zelo vročih poletjih ter mili klimi pozimi, katera pa kljub temu ne izključuje snega. Severni del Arizone predstavlja nekaj hribov z gozdovi borov in jelk. Poznanih je celo nekaj smučišč. Še najbolj presenetljiv pa je v zimskih mesecih sneg v Grand Canyonu. Neskončne ravne ceste v toplejših mesecih kdaj tudi precej utrujajo, saj jim ni videti konca, izpostavljenost soncu pa lahko doseže tudi neznosne temperature. V deželi se nahaja več znanih nacionalnih parkov, zaradi katerih je turistično zelo razvita. Svoj čar pa dajejo tudi razna plemena, katerih življenje pa žal zdaleč ni več to, kar je bilo, saj tudi oni živijo sodobni način življenja. Tudi v turistične namene je kdaj z težavo najt kakšno indijansko predstavitev.


SREČANJE Z ENO NAJBOLJ NEVARNIH KAČ
Za večine poznane kače tega predela Amerike so vsekakor klopotače. O klopotačah se veliko govori in piše, z malo sreče pa se jih da tudi videti v naravi. Obstajajo predeli, kateri so še posebej poznani po večji populaciji teh strupenjač. V poletnih mesecih so turisti o večji možnosti za srečanje z klopotačami tudi obveščeni. Četudi sva Arizono obiskali v mesecu maju, so bile temperature za te strahtrepatoče kače že dovolj visoke. Klopotača ima izrazit dvig glave, kadar se počuti ogroženo, tako da jo je poleg ropotuljice na repu možno prepoznati tudi po tem. Tako sem jo po znanem zavitev dvigu glave ob počasni vožni z avtomobilom po enem izmed nacionalnih parkov kar kmalu zaznala. Kot ljubiteljica kač, seveda nisem mogla ostati v avtomobilu. Takoj sem ustavila, zagrabila fotoaparat ter se podala za njo. Verjetno bolj na mojo srečo se me je klopotača zelo ustrašila ter se naglo splazila po cesti navzdol. Hitro sem se podala za njo, ampak je žal nisem več ujela v objektiv. Šele kasneje pa sem razmišljala, da sem imela na konc koncev le srečo, da je zbežala, ker njen stup vsako leto ubije kar nekaj ljudi.



GRAND CANYON
Najbolj obiskan kanjon je vsekakor vreden vsakega obiska. Izgleda kot bi se združili vsi kanjoni in bi tako postal en sam veliki kanjon in s tem daje najveličastenjši pogled na svetu. Velikost kanjon ni možno ujeti v objektiv fotoaparata, saj obsega kar 29 kilometrov širine in 1,6 kilometra globoko sotesko. Skozenj teče znana reka Colorado, katera je nastajala kar 10 milijonov let. Kanjon ne prečka noben most, saj je najožji del kanjona še vedno širok 6,4 km. Na ogled kanjona se je možno pripeljati z avtom in se ustavljati na raznih razglednih točkah. Po želji pa se obiskovalci lahko spustijo tudi do reke Colorado, kjer se ozka pot vije po stenah kanjona. Tisti bolj leni se lahko do reke spustijo tudi z mulami. Spust v kanjon je predvsem zanimiv iz geološkega stališča, saj se da odlično videti vseh 12 slojev kamnin iz različnih obdobij. Tako se lahko vidi od apnenca, katerega je tam pustilo starodavno morje do rdečkastega peščenjaka, starejših magmatskih kamnin itd. Vsekakor pa spust ni tako nedolžen in je zaradi visokih temperatur v konjonu umrlo že kar nekaj ljudi. Tudi sami sva tokrat skusili tipični način življenja Američanov in sva se v kanjon podali kar z avtomobilom. Že ob vstopu v kanjon je potrebno plačati vstopnino, katera se plača na vozilo in ne število obiskovalcev. Ob tem pa se prejme tudi zemljevid, saj gre tukaj za izjemno veliko področje. Torej, tipičen način življenja Američanov pa predvsem zato, ker sva se z pomočjo zemljevida zapeljali do vsake razgledne točke. Na prvih nekaj sva še stopili iz avtomobila ter opazovali in fotografirali ta veličastni kanjon, na koncu pa kot bi storil tipični Američan, fotografirali kar iz avtomobila. Ta kanjon si vsekakor zasluži ime »veliki«.



ANTILOPE CANYON
Četudi je kanjon dolg le okoli 300 m je za mnoge največje čudo, pogosto celo pred Grand canyonom. V zgodovini je kanjon za Navajo indijance predstavljal zatočišče, danes pa velja za veliko turistično znamenitost. Z turističnimi ogledi opravlja pleme Navajo, kateri pa obiskovalce sprejmejo le po predhodni najavi. Do vhoda v sotesko se doživi tudi nekaj adrenalina, divja vožnja z terenskimi vozili najprej po urejeni cesti, kasneje po puščavski cesti. Vendar vse odtehta že prvi pogled na veličastno sotesko. Kar težko je dojeti, da je te nenavadne oblike skal nekoč izdolbla voda. Z malo domišljije lahko v teh nenavadnih oblikah opazite tudi kakšno posebno obliko, vendar na to običajno obvesti vodnik. Seveda pa brez vodnika v sotesko sploh ne morete. Rdeči peščenjak v kombinaciji z naravno svetlobo, ki prodira v sotesko daje prav posebne odtenke, kateri kanjonu dajejo še tako poseben čar. Presenetljivi pa so bili podatki našega vodnika plemena Navajo po soteski, kateri je povedal, da v primeru dežja trekingi odpadejo. Zaradi dežja, kateri kdaj tudi zalije sotesko, je tukaj umrlo že nekaj turistov. In ravno to je seveda razlog, da je ogled te enkratne naravne znamenitosti odvisen vremena in seveda tudi predhodne pravočasne najave.  



ZA MNOGE ENOLIČNA, A KLJUB TEMU RAZBURLJIVA ARIZONA
Ob nekaj urni vožnji po Arizoni po neskončno dolgih cestah, se narava skoraj da ni spremenila.  Ves čas pusta in revna pokrajina, tu in tam pa iz nje štrli kakšna rdeča skala. Potovanje od ene do druge znamenitosti je pogosto res enolično, vendar so vse te običajno naravne znamenitosti tako veličastne in zanimive, da se tudi to splača. Monotonost pa tu in tam presekajo tudi ogromni kaktusi. Dežela res nudi veliko naravnih znamenitosti, raznih parkov, celo krater meteorja in pa tudi nekaj posebnih mest. Seveda najbolj obiskano glavno mesto Phoenix, katero kljub svoji velikosti ni prenatrpano in presenetljivo ni niti veliko prometa. Sicer pa za mnoge najbolj zanimivo mestece Wickenburg, katero daje občutek, da ste se vrnili nekaj let nazaj ali pa ste v vestern filmu. Stare stavbe z znamenitimi nadstreški, stari bari, ogromni kaktusi, manjkajo le še kavboji na konjih. Za motoriste pa je to seveda dežela, katero bo najverjetneje prevozil vsak ljubitelj legendarne ceste ROUTE 66. Skozi Arizono namreč poteka del te znane ceste, vendar je prvotne ceste ohranjene le še delček.



Narava je v državi Arizona naredila zares pravo čudo sveta. V njej ter njenih dveh znanih sosedah Utahu in Kaliforniji so znani najlepši nacionalni parki sveta. Vsekakor je vredna obiska in prav vsak popotnik lahko najde kaj zase, seveda vse bolj v smislu naravnih znamenitosti.

NASVETI ZA POTOVANJE
Po Arizonskih cestah ne boste izgubljali živcev v prometu ali čakanju v dolgih kolonah, ker tega praktično ni. Tudi v glavnem mestu Phoenix tega ni bilo opaziti. Najboljši meseci za ogled parkov so od junija do septembra. Takrat je vreme lepo in stabilno, vendar precej vroče. Najlepše se deželo spozna z potovanjem v lastni organizaciji z najetim avtomobilom, motorjem ali v primeru, da imate dovolj časa kar z kolesom. Sicer pa je po načinu življenja tudi Arizona tipična Amerika, sploh kar se tiče udobnosti in prehrane. Pokritost z gps-om je odlična, sicer pa so tudi ceste izjemno lepo urejene in dobro označene. Prenočišč in raznih restavracij je dejansko ogromno, za povrh vsega pa je dežela še varna.




Ni komentarjev:

Objava komentarja