sobota, 06. september 2014

Portugalska - ZASANJANA DEŽELA MELANHOLIČNE GLASBE

PORTUGALSKA

Portugalska je dežela mornarjev, zasanjana dežela melanholične glasbe, čudovite pokrajine, mile klime, je dežela kontrastov, katera na obiskovalcih pusti nepozabne vtise. Dežela, ki na robu Evrope vabi obiskovalce na kozarec dobrega vina, prisluhniti otožne pesmi fada, predstavlja svojo zanimivo zgodovino in še mnogo več. Strme morske pečine, divjanje Atlantika in čudovite zlatorumene peščene plaže, gorske vasice vabijo obiskovalce iz vsega sveta.



ZASANJANA DEŽELA MELANHOLIČNE GLASBE
Na Portugalskem so še danes nepozabne pesmi Fada, katere so v času odhajajočih mornarjev mlada dekleta pela v slovo. Pesmi so otožne, saj dekleta niso vedela, če se bodo njihovi mornarji še kdaj vrnili. Pomorstvo je v tej deželi igralo zelo pomembno vlogo v življenju domačinov, saj jo objeda dolga atlantska obala s cvetočimi pristanišči. V Portugalcih se skriva latinska strast, družabnost, gostoljubnost hkrati pa tudi globoko zakoreninjena otožnost, katero so vzbudili predvsem odhajajoči mornarji in mnogi izmed njih se nikoli več niso vrnili.  Je pa kljub temo to dežela prijaznih ljudi, z eno nogo v evropski sedanjosti, z drugo pa v bleščeči preteklosti zlate osvajalske dobe.
V dobi, ko so odkrivali nova ozemlja, je Portugalska imela nekaj časa tudi pomembno vlogo v svetu osvajanj novega ozemlja. Kratek čas je bila v zgodovini pod oblastjo Špancev, vendar se je iz njihove oblasti osvobodila. Portugalska je bila zadnja zahodnoevropska država, ki je predala svoje kolonije in čezmorska ozemlja. Njena pestra zgodovina in tudi geografski položaj se še danes odražata v njihovem načinu življenja, kulturi ter tudi arhitekturi. Ob vstopu v EU je bila Portugalska poleg Grčije najmanj razvita država. Vendar pa njen razvoj v zadnjih letih strmo narašča. Domačini se danes preživljajo z turizmom, ladjedelništvom, papirno industrijo, tekstilno industrijo, z izdelovanjem tradicionalne keramike, kar danes predstavljajo najpomembnejše gospodarske panoge. Narava jim nudi milo podnebje in tako koristno izkoriščajo plutovce, eukaliptuse, vinsko trto, oljke in zelenjavnice. Pomemben vir prehrane pa predstavljajo tudi ovčereja in ribištvo. Domačini so ponosni na svojo zgodovino, lego ter na splošno na svojo deželo in se mnogi radi pohvalijo, da prihajajo iz dežele velikih odkritij. Povedo pa tudi radi, da je fado, njihova tradicionalna glasba sestavina njihovega življenja in del kulture. Je glasba, ki predstavlja njihov način življenja v zgodovini in je še danes močno povezana z njimi. Fade so pisali najpomebnejši portugalski pesniki, zato je to zelo kulturna glasba. Fado bi lahko poimenovali tudi otožne portugalske pesmi, katere pa poznajo dve različici. Obe se imenujeta po mestih, Lizboni in Coimbri. Lizbonski slog je najbolj priljubljen, coimbrski pa velja za bolj izbranega. Navada je, da se fadu v Lisboni ploska, v Coimbri pa izražajo navdušenje nad fadom tako, da pokašljujejo. Znana izvajalka fado glasbe Mariza je dejala, da je fado glasba, s katero ob kozarcu rdečega vina delimo svoja življenja.

PORTUGALSKA, DEŽELA POD VPLIVOM VERE
Portugalska družba je še iz zgodovine pod močnim vplivom katoliške vere. Sledove katoliških vrednot lahko zaznamo v vsakdanjem življenju domačinov, katere se kažejo predvsem v pripadnosti družini, v odnosu mlajše generacije do starejše, celotne družbe do načel vere. Domačini se držijo določenih pravil vere, med katerimi se najbolj izpostavlja konzervativno mišljenje o splavu ter istospolni usmerjenosti. Seveda pa se mišljenje spreminja pri mlajših, predvsem študentih, kateri skozi šolanje pridobivajo drugačno gledanje na svet in temu neposredno tudi na vero in imajo običajno manjšo povezavo s samo religijo.



V miselnosti starejših ljudi, predvsem tistih iz podeželja pa je še vedno močno navzoča vera, predvsem pa povezanost z Fatimo. Fatima je za vernike še vedno cilj vsakoletnega romanja. Pot v to romarsko središče se zdi kot pot nasprotij. Gre za majhno, revno vas, ki pa si jo je Bog očitno izbral, da z njo pokaže svetu nekaj velikega. To pa ni edino nasprotje, temveč lahko na tem področju opazimo vas ležečo na planoti, katera se dviga iz ravnine ter polja in vinograde v ravnini, pobočja pa prehajajo v golo, kamnito podlago. Tod pot vodi v Fatimo, romanje k veličastni baziliki.
Zgodba o nastanku pa je čisto preprosta in glavne vloge v njej pripadajo trem otrokom. To so pastirji 10-letna Lucija, 9-letni Frančišek in 6-letna Hiacinta. Nekoč so pasli živino na velikem pašniku. Na njem se je bohotil velik, košat hrast. Med vejami pa so otroci tistega dne zagledali lepo mlado Gospo, katera je v rokah držala rožni venec. Za tem so gospo videli še dvakrat. Naročila jim je, naj se tod sezida svetišče, v katerem bodo ljudje prejemali številne milosti. Povedala pa je tudi, da bo iz hrastovih korenin kmalu začel izvirati zdravilni studenec. Oblast otrokom ni verjela, vse dokler se na tem mestu pod hrastovimi vejami ni prikazal čisti studenec. Za izsušeno fatimsko planoto je bilo to precej nenavadno. Tako so se začela romanja v Fatimo, kjer so kasneje zgradili veličastne verske objekte.


ZGODOVINSKA MESTA
Na Portugalskem je moč zaznati velik vpliv kmečkega podeželja, saj je dežela še iz zgodovine močne povezana z kmetijstvom. Na drugi strani pa so tu prav posebna mesta. Gre za stara zgodovinska mesta, na katerih je starodaven način življenja in kultura pustila velik vpliv. Običajno so ta mesta močno naseljena in najpogosteje jih najdemo vzdolž Portugalske obale. Prav vsako od teh mest skriva svoje čare, prikazuje svojevrstno zgodovino in prikupne domačine, kateri prevzamejo prav vsakega obiskovalca.  Poleg posebnega utripa prav vsakega izmed starodavnih mest je tu in tam še moč najti tudi ostanke iz rimskega obdobja.
Mesto Coimbra je potrebno še posebej izpostaviti, saj gre za prvo mesto na Portugalskem, v katerem so se pojavile prve šole in tudi danes je to najpomembnejše univerzitetno mesto. Mesto se najbolj splača obiskati peš, saj se le tako lahko podate v ozke, zavite, ponekod tudi strme ulice. Na vrhu v predelu univerz pa se razprostira lep pogled na samo mesto in okolico.
Glavno mesto Portugalske Lizbona ima prav tako poseben čar. Ne samo zato, ker je to glavno mesto, ampak tudi tega je močno zaznala zgodovina. Ravno od tukaj so se v svet podajali največji raziskovalci in osvajalci v starih časih mornarjev. Iz zgodovine so tukaj ostale razne stavbe, v katerih se prepletajo različni slogi, od gotskega, baročnega, romantičnega in vse do modernističnega. To najtoplejšo evropsko prestolnico so v davni zgodovini ustvarili Grki in Feničani. Kot večina glavnih in poznanih mest ima tudi ta legendo, katera pravi da je tu prvič pristal Odisej, vendar pa arheologi trdijo, da je bila Lizbona ustanovljena že 5000 let pr. n. št.
Z razvojem pa seveda vsa mesta počasi pridobivajo nove podobe s sodobnimi urbanističnimi stili. V pomembnejših mestih že organizirajo pomembne kongrese, gostijo razne znanstvenike, izvajajo kulturne dogodke itd. Razvoj države se strmo vzpenja, kar lahko potrdijo z vedno več izobraženega kadra z znanjem tujih jezikov, računalništva in mnogih ostalih sodobnih vsebin. Kljub hitremu razvoju in vsem napredkom pa v srcu Portugalcev še vedno živi del njihove ponosne zgodovine z otožnim fadom.



ATLANTSKA OBALA
Dežela je ponosna na svojo dolgo atlantsko obalo, katera zajema veliki del države. Še danes se radi pohvalijo tudi z zgodovinskimi ter tudi modernejšimi pristanišči vzdolž celotne obale. Ravno zaradi dolge obale, je pomorstvo tako v zgodovini kot tudi danes igralo zelo pomembno vlogo v njihovem življenju.
Pokrajina v notranjosti pa je precej raznolika in predvsem na severnem predelu s številnimi planotami ugodna za kmetijstvo. Južni del dežele je bolj raven z toplejšim podnebjem in za kmetijsko obdelovanje zemlje manj ugoden. Obala je danes najpogosteje izkoriščena v turistične namene, saj je precej kamnita. Najbolj privlačne plaže za turiste pa se nahajajo na jugu v predelu Algarve.  Mnogi domačini pravijo, da Algarve ni prava Portugalska, saj po njihovem mnenju se tako arhitektura, prehrana, imena krajev, lokalna narečja kot sama kultura prebivalstva ne ujema z preostalim delom države. V zgodovini je bil velik mavrski vpliv ta na predel, kateri je po kulturi drugače zaznamoval tamkajšnje prebivalstvo.




Za mnoge prebivalce srednje Evrope je Portugalska skoraj tako odmaknjena kot dežela onkraj Atlantika. To je seveda predsodek, saj ta dežela na skrajnem zahodu celine v resnici sploh ni tako daleč. Razen glavnih turističnih točk je dežela relativno malo obiskana, kar pa pomeni, da imajo popotniki na voljo neomejene možnosti za odkrivanje lepot dežele in njenih ljudi.


Ni komentarjev:

Objavite komentar