Sirija - DEŽELA KULTURNE ZGODOVINE IN ROJSTVA CIVILIZACIJ

Dežela kulturne zgodovine in rojstva civilizacij – Sirija

Bližnji vzhod je bil od vedno vir navdiha in idej. Ta prav poseben svet je magnet za obiskovalce, med katerimi se najdejo tudi takšni, ki jih današnji nemir v državi ne ustavi.

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država, ki na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Glavno mesto Sirije je Damask.

Najprimernejši čas za obisk te bližnjevzhodne države je pomlad (od marca do maja) ali jesen (od septembra do novembra), ko temperature niso previsoke. Če pa deželo obiščete poleti, vas moram opozoriti, da so tam poletja zelo vroča (na obali lahko tudi zelo vlažno, v notranjosti pa suho). Zime pa so ponavadi bolj deževne in oblačne. Potovanje po deželi je najbolje z javnimi prevozi, manj z najetim avtomobilo zaradi neupoštevanja cestnih predpisov in pogosto slabih cest.

UGODNO PO SIRIJI

Če potujete v lastni organizaciji, si lahko potovanje organizirate tako, da je le to ugodno. Letalske karte iz Evrope so precej ugodne. Tudi prevoz znotraj države je zelo dobro urejen in ugoden. Tudi domačini najpogosteje potujejo z javnim prevozom. Najcenejši so mali avtobusi, ki jim pravijo tudi hophop. Nenavadno ime so dobili zaradi dotrajanih vozil, ki na cestah pogosto poskakujejo prek grbin in lukenj. Naporna vožnja se pogosto sprevrže v pravo družabno srečanje. Zaželjeno je poznavanje osnov arabske pisave, da boste lahko vedeli kam kateri avtobus pelje, saj so pogosto napisi samo v njihovem jeziku. V mestih pa so najpogostejši prevoz taksiji – vsi so rumene barve. Pred vsako vožnjo z taksijem se obvezno zmenite za ceno. 

Tudi za prenočišča je dobro poskrbljeno. Cena sobe se začne okoli 4-5$ na osebo (v Damasku morda nekaj več). Na podeželju pa se tudi pogosto zgodi, da vas bodo domačini kar povabili k sebi domov, seveda brez doplačila.  

Prehrana v Siriji je klasična turško-arabska, bogata z mesom in zelenjavo. Prav tako je hrana za naše razmere ugodna, še najbolj pa na tržnicah. Najpogosteje prodajajo kebabe, pečene piške, riž itd. Obvezno poskusite tudi kakšno sladico in pečen kruh.

KODEKS OBNAŠANJA IN JEZUSOV JEZIK

V tej državi je zelo pomemben tudi kodeks oblačenja, saj so izjemno verni. Kot v vseh mošejah na svetu, morajo biti tudi tukaj ženske pokrite. V Damasku se neprestano kontrolira, da se ne bi kakšna odkrila.

Če boste želeli zvečer ven, vas moram razočarati, saj je po 23 uri več ali manj vse zaprto. Pojavi pa se veliko ilegalnih prodajalcev. Izplača se vam v kakšen lokal, kjer lahko spijete čaj ter kadite iz vodne pipe.

V Damasku se je vse od začetka krščanske dobe ohranila ena večjih krščanskih skupnosti v Siriji. Kristjani sestavljajo 13 odstotkov vsega prebivalstva in so med drugim pripomogli k širjenju evropske miselnosti v deželi. V treh izmed manjših gorskih vasic se je do danes ohranil jezik armejščina ali Jezusov jezik, kot mu pravijo nekateri. V teh vasicah imenovanih Džabadinu, Nadžafi in v Maaluli pa ta jezik uporabljajo le še najstarejši prebivalci. Aramejščina se je uporabljala nekje od šestega stoletja pred našim štetjem v Iranu, Anatoliji, Siriji, Palestini in celo v Egiptu. S prihodom Grkov na Bližnji vzhod pa je aramejščino začela izpodrivati grščina, dokončno pa je začela izginjati potem, ko so področje zavzeli Arabci. Sirski lingvisti si seveda na moč prizadevajo ohraniti aramejščino, ki se ohranja le z ustnim izročilom. V tem jeziku namreč ni ohranjene nobene literature, saj so zadnje zapise uničili Francozi, nekdanji kolonialni gospodarji Sirije.

ZGODOVINSKA PRESTOLNICA

Glavno mesto Sirije Damask je eno najstarejših mest na svetu. Mesto je polno zgodovinskih znamenitosti, sploh v centru, kjer vzbuja pozornost Umajdanska mošeja, kjer hranijo eno največjih svetovnih zgodovinskih zanimivosti, glavo svetega Janeza Krstinka. Seveda pa je v mestu tudi modernejši predel, kjer so umaknili oziroma zakrili čudovite stare stavbe in jih nadomestili z raznimi izložbami. Posebnost trgovin je v tem, da so praviloma porazdeljene na moški in ženski del. To izgleda tako, da so v eni ulici trgovine z samo ženskimi oblačili, v drugi pa samo z moškimi. Pri prodaji oblačil pa so najzanimivejši krojači, kateri še danes delajo s šivalnim strojem, kot nekoč. Nedaleč proč pa je tudi tržnica z pisanimi stojnicami. Velikanska Hamadova tržnica je en sam neskončen labirint bogato obloženih pisanih stojnic, ki te zlahka premamijo z raznovrstnim blagom, začimbami, dišavami  in rokodelskimi izdelki. Lahko vam zmešajo še tako novejši parfum, prodajo zlat in srebrn nakit, tudi šahovnice z figurami so pogoste. K sreči pa trgovci niso preveč vsiljivi, morda tudi zato, ker tržnico obišče razmeroma malo turistov iz Evrope ali Amerike in jim to še ni tako poznano.

Omembe vredno je tudi mesto Alepp, katero se nahaja nedaleč proč od meje s Turčijo. Mesto se ponaša z zanimivimi muzeji, slikovito utrdbo, zelenimi parki in številnimi lokali.

DRAGA ŽENITEV

Sirija je sicer dokaj razvita država, a kljub temu so povprečni zaslužki nizki. To je glavni povod, da si mnogi želijo zaposlitve pri njihovih sosedih, kjer so plače neprimerno boljše. Standar v deželi je dokaj nizek, ljudje si le z težavo prihranijo za hišo, stanovanje ali nov avtomobil. Ravno pomanjkanje denarja je razlog, da se še danes mnogi prevažajo naokoli v več desetletij starih limuzinah. Tako da dežela osreči marsikaterega ljubitelja starodobnih vozil. Za razliko od mnogih ostalih dežel, je v Siriji ženitve precej draga reč. To jim predstavlja takšen strošek, da se mnogi moški ženijo dokaj pozno. Četudi je dovoljno imeti več žena, se zaradi stroškov veči odloči samo za eno.

Mnogi menijo, da je potovanje v deželo sredi Bližnjega vzhoda nevarno početje, kar pa vsekakor ni. Še vedno obstajajo kotički, ko se lahko umaknete predelom, kjer potekajo nemiri in se naužijete Sirskih lepot. In tudi gostoljubnost velja za staro arabsko tradicijo, katere ste lahko še posebej deležni, če se podate med domačine.