Fiji - RAJSKI OTOK KRUTE ZGODOVINE IN NEOBIČAJNIH ŠPORTOV

FIJI – rajski otok krute zgodovine in neobičajnih športov

Za mnoge je rajsko otočje v Tihem oceanu uresničitev življenjskih sanj. Med 322 otoki, med katerimi je le 109 civiliziranih oz tam živijo domačini je možno za vsakega najti nekaj. Od rajskih samotnih kotičkov, zabave, adrenalinskih športov in še mnogo več. Na potovanje po tem otočju ne pomisli ravno mnogo ljudi, saj ima večina o njem predstavo, da gre za v večini rajske resorse z rajskimi plažami. Res je, takšne ponudbe je v izobilju, vendar pa država nudi mnogo več kot samo to. Fiji na večini pusti le pozitivne vtise – prijazne ljudi, lepo naravo, rajske plaže oz z drugo besedo povedano, pobeg v sanje.

Backpacker potovanje po rajskem otočju

Glede na moj stil potovanja si težje zamislim potovati drugače kot z nahrbtnikom na rami ter organizirati potovanje sproti na samem potovanju. Brez predhodnih večjih informacij o otočju, se je potovanje začelo malce zmedeno. Če ne bi bilo na letališču toliko vsiljivih ponudnikov in če ne bi med njimi izbrala takrat zase najboljšega, ne vem kako bi sicer potekalo potovanje. Tako pa je bila ponudba enega izmed mnogih ponudnikov zelo mamljiva. Gre za tako imenovano agencijo Fiji Experience, katera vozi z kombiji ali avtobusi popotnike po otoku ter organizira razne trekinge, adrenalinske športe…pač vse, kar si skupina poželi. Tako se v skupini znajdejo popotniki iz vseh koncev sveta in ob tem seveda še ena prednost za nas vse – nova spoznanstva.

PRIJAZNI DOMAČINI Z KRUTO ZGODOVINO

Prvi prebivalci naj bi na otočje prišli pred približno 3500 leti iz okoliških otočij, nekateri pa jih označujejo tudi za Malezijce. Za njimi so šele v zgodnjem 19. stoletju prišli preostali priseljenci in to iz Evrope. Domačine so kar kmalu označili za prijazne, opazili pa so tudi njihovo krutost. Dobrih sto let nazaj je bil na otočju še vedno prisoten kanibalizem. Evropejci, katere je njihova krutost precej presenetila, so kljub temu ostali, saj so imeli od sandalovine in kasneje bombaža veliko korist. Takrat je živel še zadnji kanibalec, za katerega domačini pravijo, da je skupaj s svojimi podrejenimi pojedel kar okoli 1000 ljudi. Domačini niso ponosni na svojo kruto zgodovino in ravno to je razlog, da se le redko vidi kakšen spomin na to. Ob glavni cesti precej zapuščena je še vedno grobnica zadnjega kanibalca. Edini spomin, katerega je pogosto moč opaziti pa so kanibalske vilice na telefonskih govorilnicah. Z njimi so iz sovražnika, katere so običajno jedli trgali meso. Poleg tega pa so pokopavali tudi žive ljudi. Domačini sami o tem običajno ne spregovorijo, če pa jih kdo o tem povpraša pa o tem povedo tudi kaj več.

ZA MNOGE NAPAČNA PREDSTAVA O OTOČJU

Otočje je za mnoge pomislek na rajske plaže, čudovite resorse, uživanje ob koktejlih, skratka počitek. Ravno zaradi tega se tja podaja večina samo v resorse ob rajske plaže, kjer nato preživijo ves namenjen čas. Ob tem resorsi nudijo tudi razno dodatno ponudbo, katera pa se običajno mnogo preplača. Otočje pa nudi še mnogo več, sploh če se ga organizira sproti na sami poti, kar je tudi pravi izziv za takšno pot. Potovanje v lastni organizaciji na otočju je zelo enostavno, varno in doživi se lahko zares ogromno za malo ceno. Na letališčih so že ponudbe za raznorazna potovanja, lahko se samo najame avto ali pa se skupaj še z ostalimi popotniki najame kombi, avtobus, vodiča in tudi šoferja in se poda skupaj na potep. Kaj si ogledati, kaj doživeti, je lahko običajno samostojna izbira popotnikov.

ADRENALINSKI ŠPORTI

Na idejo, da je dežela polna adrenalinskih športov, pride le malokdo. Za tiste, ki v tem uživajo, je najbolje izbrati skupno popotovanje po otočju po programu, kjer je le teh največ vključenih. V prvi vrsti ponujajo takšne športe, kateri drugje niso ravno množični in si jih domačini kar malce svojijo. Deskanje na peščenih sipinah,…kdo bi na to sploh pomislil, da obstaja na Fijiju. Strme sipine ob rajskih plažah so kar kmalu izkoristili za deskanje in tja vodijo mnoge popotnike. Na podobni deski, kakor za deskanje na valovih smo se leže spuščali po strmih sipinah, kar se je izkazalo za zares posebno doživetje. V notranjosti največjega otoka je gosta ter kot vidno v filmih ravno ta prava jungla. Domačini jo danes izkoriščajo za razne trekinge. Prebijanje skozi gosto zaraslo rastlinje, polno ptičev in njihovih nenavadnih glasov, prečkanje rek, močvirij, kopanje pod slapovi je namenjeno le za prave ljubitelje adrenalina. Sicer pa bi za mnoge lahko ta treking postal tudi nočna mora. Ob odhodu na treking nas so domačini spravili kar kmalu v negotovost. To pa zato, ker so nas brez večjih informacij zapeljali do gostega, vse povprek zaraslega gozda, domačini so šli kar bosi, mi pa po želji. Po težki poti skozi tropski gozd smo si le težko predstavljali, da zna biti to pravo doživetje, kar je na koncu dejansko bilo. Poleg tega pa seveda promovirajo tudi preostale športe, kateri so bolj množični od prej navedenih. Od deskanja na valovih, potapljanja, jezdenja konjev ob rajskih plažah itd. Se pa za vsakega ljubitelja zdravega načina življenja tam vsekakor kaj najde.

NENAVADNO POTAPLJANJE

Za ljubitelje potapljanja je otočje dejansko raj. Čeprav večina ob pomisleku na potapljanje na Fiji-ju najprej pomisli na koralne grebene, se to za mnoge spremeni, ko vidijo njihovo preostalo ponudbo. Ponosni so na njihove odlično organizirane potope z morskimi psi. Kot ljubiteljica podvodnega sveta, sem kar kmalu spoznala, da bo to moja prioriteta na potovanju. Za takšno potapljanje je seveda potrebno imeti izpit za potapljača oz se lahko izpit naredi tudi tam, kar traja vsaj teden dni. Potopi z morskimi psi na Fijiju so postali že tako prepoznavni, da je potrebno že imeti srečo, da boste ujeli kakšen prosti termin. Glede na to, da sem bila za potop sama, so zame še našli prostor in nenavadna avantura se je začela. Že sam odhod na potop je bil zelo poseben poseben. Z katamaranom smo se zapeljali z neverjetno hitrostjo na odprto morje preko ali celo pod neobičajno velikih valov. Na točno določeni točki po koordinatah smo se ustavili, nakar se je po krajših navodilih začel prvi potop. Potopi z morskimi psi so strogo varovani s strani organizatorjev, saj je ob potopu običajno le teh že toliko kot obiskovalcev. Morski psi pa so ljudi že tudi vajeni, saj jih redno hranijo, da jih lahko pokažejo obiskovalcem. Opravili smo dva potopa, enega na 30 metrih globine, drugega pa na 25 metrih globine. Vodje potopa obiskovalcem točno pokažejo, kje je potrebno klečati oz pri prihodu večjih morskih psov celo ležati. Nakar se začno morski psi eden za drugim postopno zbirati, saj kar kmalu zaznajo hrano oz mrtve ribe, katere le eden od potapljačev deli morskim psom. Je pa za nas, ki smo tam le opazovalci vsekakor nenavadno pred seboj zagledati preko 3m velikega morskega psa, sploh pa tigrastega, kateri velja za nevarnejšo vrsto. Ja, imeli smo neverjetno srečo, med mnogimi sivimi morskimi psi se je kar naenkrat prikazal tigrasti morski pes in v trenutno ostal sam, saj so vsi ostali zbežali, ker je znano, da tigrasti morski psi jedo ostale. Potop z morskimi psi je za ljubitelje tega športa vsekakor zelo poseben dogodek. Načeloma pri tem tudi naj ne bi bilo večjih nevarnosti. Se je pa eden izmed vodičev že pred potopom pošalil, da ne pomni, da bi kdaj kakšen morski pes pojedel kakšnega potapljača.

NAJBLIŽJI STIK Z PRAVIMI DOMAČINI

Zaradi velikega priseljevanja Indijcev na Fiji, v mestih žal ni možno doživeti pravega življenja prvobitnih domačinov. Le to pa še vedno ostaja na podeželju, sploh v manjših vaseh. Domačini so zelo odprti za obiskovalce, zato jih sprejemajo tudi v osnovnih šolah. To je tako za obiskovalce kot tudi učence poseben dogodek. Je pa priporočljivo, da se otrokom za darilo prinese kakšne šolske potrebščine. Učenci z veseljem pokažejo obiskovalcem kakšen ples ali kaj zapojejo, nato pa tudi oni pričakujejo nekaj od obiskovalcev. Dovolj je že, da se jim pove kaj o sebi ter svoji deželi. Naša skupinica popotnikov iz vseh koncev sveta je otrokom celo zapela pesmico in ob tem smo ugotovili, da je bilo nam bolj nerodno kot otrokom. Sicer pa so šole na videz precej revne, nekatere izgledajo že skoraj kot zapuščene, saj običajno nimajo niti oken. Ograja pred šolo pa je narejena kar iz plastenk od pijače. V vaseh pa se obiskovalce z veseljem povabi tudi v kulturni dom na pitje kave. Tu ne gre za kavo, kakršno poznamo pri nas, ampak za pijačo narejeno iz korenin rastline yagona. Pitje kave je pri njih poseben obred. Ob obredu je potrebno spoštovati celo vrsto pravil. Oblačila morajo segati čez kolena, obleko morajo imeti tako moški kot ženske. Tako da je dovolj, če se okoli pasu zveče »sulu« - nekakšno njihovo tradicionalno krilo. Tudi za samo pitje kave obstajajo točno določena pravila, ob pripravi pa en kup njihovih molitev. Prvi vedno pije gospodar, nato šele vsi ostali. Kavo se vedno pije iz skodelic iz kokosa. Za mešanje zmletih korenin rastline v vodi ter deljenje pijače je vedno nekdo določen, kateri nato nosi skodelico polno pijače do prav vsakega obiskovalca, kateri pa morajo sedeti na tleh. Preden se sprejme pijačo pa je potrebno ploskniti ter reči bula in nato se lahko šele spije. Bula pomeni vse dobro, lahko je pozdrav, dober tek itd. Kavo smo pravzaprav pili skoraj vsak večer, saj se domačini ob tem zabavajo. Ta pravi dogodek pitja kave pa je bil prav tam v kulturnem domu. Ob tem se nam domačini še zapeli nekaj njihovih tradicionalnih pesmi, nakar smo morali z njimi še zaplesati.

Fiji je dežela, katera daje občutek, da se je čas ustavil. Ni zaznati stresa, hitenja, le umirjeno ter nasmejano življenje. Sicer je že znano hrepenenje vsakega ljudstva iz nerazvitih dežel po odhodu v Evropo ali Ameriko, ampak kljub temu imajo tam mnogo lepše življenje, kakor v razvitem svetu.